Slovar

 

Antioksidant
Molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul. Pri oksidacijskih reakcijah nastanejo prosti radikali, ki v telesu povzročijo poškodbe celic, ki vodijo do staranja kože, slabšega imunskega sistema, večjega tveganja za nastanek raka, bolezni srca in ožilja ipd.  Antioksidanti »lovijo« proste radikale in jih nevtralizirajo ter preprečijo spremembe in poškodbe celic.
Biorazpoložljivost
Farmakološko merilo deleža neke snovi, ki je v nespremenjeni obliki razpoložljiv v sistemskem krvnem obtoku. Biološka uporabnost je ena izmed poglavitnih farmakokinetičnih lastnosti zdravila. Običajno se izraz nanaša na količino resorbirane učinkovine, ki je dejansko na razpolago v tarčnem tkivu.
Citokini
Beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema. Delujejo na celico, ki jih je proizvedla ali na sosednje celice, redko na daljše razdalje. V različnih celic imajo različen učinek, po vezavi na specifični receptor namreč sprožijo kaskado reakcij v celici, ki na koncu vplivajo na katero izmed celičnih funkcij.
Fitokompleks
Kompleks različnih učinkovin, ki pripomorejo k boljši biološki razpoložljivosti in absorpciji glavne aktivne učinkovine ter s tem prispeva k učinkovitosti izdelka. Zato je npr. pri izdelkih, ki vsebujejo resveratrol tako pomembno, da poleg samega resveratrola vsebujejo še druge fenolne spojine.
Flavonoidi
Sekundarni rastlinski metaboliti. Znani so po svojem antioksidativnem delovanju. Pogosto jih imenujemo tudi bioflavonoidi, saj je večina flavonoidov biološkega izvora. Pravijo pa jim tudi » naravni prikrojevalci bioloških odgovorov«, saj imajo sposobnost prilagoditi reakcije organizmov na alergene, viruse in karcinogene. Imajo antialergijsko, antiinflamatorno, antimikrobno in antikarcinogeno delovanje. Najbolj znan flavonoid je resveratrol.
In vitro raziskave
Raziskave procesov, ki potekajo v nadzorovanem umetnem okolju izven živega bitja (npr. v epruveti). Take raziskave se izvajajo zunaj celice v okolju, ki je rekonstrukcija biološkega modela. Izvajajo se v steklenih okoljih v izvlečkih celic in očiščenih ali delno očiščenih biomolekul. V takih raziskavah raziskovalci optimizirajo pogoje, ki so zelo podobni celičnim, da preučijo dejanske dejavnosti.
In vivo raziskave
Raziskave procesov, ki potekajo v živem organizmu v naravnih pogojih (brez manipulacije in nadzora). V takih raziskavah so prisotna natančna celična stanja, uporabljajo pa se žive celice ali živalski modeli. Kot vzorčni organizmi se pogosto uporabljajo glodalci, saj so njihove genetske, biološke in vedenjske značilnosti podobne človeškim.
Kalorična restrikcija
Nadzorovano stradanje, pri katerem je do določene mere zmanjšan celokupni vnos kalorij v organizem, obenem pa se ohranja optimalen vnos hranilnih snovi. Zmanjšan energijski vnos vpliva na številne mehanizme znotraj celice. Eden izmed dokazano pomembnejših dejavnikov je zmanjšan oksidativni stres, ki je neizogibna posledica presnove hranil, ki jih zaužijemo. Manjše nastajanje prostih radikalov vodi v zmanjšano pojavnost poškodb celic in s tem zmanjšuje število potencialno škodljivih mutacij ter posledično tudi rakavih obolenj.
Klinična študija
Raziskava s katero na bolnikih ali zdravih prostovoljcih preskušajo učinkovitost in varnost zdravila ali drugega medicinskega izdelka oz. postopka. Izvajajo se z namenom strokovnega ovrednotenja zdravila/postopka ter iskanje boljših načinov zdravljenja bolnikov. Vse študije so v skladu z načeli dobre klinične prakse.
Nevroprotektivno delovanje
Delovanje molekul, ki ščitijo motorične nevrone. Omogoča preživetje in delovanje nevronov v stresnih okoliščinah.
Oksidativni stres
Vrsta kemičnega stresa, ki je prisoten v živih organizmih zaradi povečane količine škodljivih prostih radikalov. Gre za patološko stanje, ki se pojavi zaradi prevelike tvorbe radikalov in/ali zmanjšanje učinkovitosti antioksidativnih sistemov. V nasprotju z bolezenjskimi stanji, ki jih oksidativni stres povzroča pa sam ne kaže simptomov oz. nima nima tipične klinične slike, ki bi opredelila njegovo prisotnost v organizmu. Za nevtralizacijo oksidativnega stresa telo potrebuje zadostno količino antioksidantov.
Polifenoli
Spojine z zelo močnimi antioksidativnimi sposobnostmi. Naše telo varujejo pred oksidativnim stresom ter ugodno vplivajo na naše zdravje. Poleg zmanjševanja tveganja za razvoj različnih bolezni pa poskrbijo tudi za zdrav prebavni sistem, ščitijo srčno-žilni sistem, izboljšajo možganske funkcije, vzdržujejo zdravo raven sladkorja v krvi ter delujejo protivnetno. Največ polifenolov najdemo v črnem bezgu, zelenem čaju, temni čokoladi, rdečem vinu in lanenih semenih. Med najbolj poznanimi polifenoli so flavonoidi.
Prosti radikali
Reaktivne snovi ali molekule s kisikom, ki reagirajo s sestavinami celice in pri tem povzročijo potencialno nevarne spremembe. So zelo reaktivni in zato nenadzorovano reagirajo z drugimi molekulami. V našem telesu nastajajo neprestano kot posledica mnogih dejavnikov, med drugim tudi zaradi okoljskih in fizioloških vplivov ( onesnažen zrak, ionizirajoče sevanje, stres, staranje, vnos škodljivih snovi- konzervansov, alkohola, nikotina,…). Prosti radikali pa so tudi stranski produkt celičnega dihanja, kar pomeni, da so tudi del normalnih fizioloških procesov. Če prostih radikalov ne nevtraliziramo pride do oksidativnega stresa, ki povzroča kodo in okvaro naših celic.
SIRT1
Gen, ki kodira protein sirtuin-1. Protein pa ima encimsko delovanje in deacetilira proteine, kar prispeva k celični regulaciji (reakcije na stresne aktivatorje, dolžino življenjske dobe).