Recite stop stresu
Deli naprej:FacebookEmail

Recite stop stresu

Preprečite izgorelost ter prekomeren stres. Izgorelost je ena izmed posledic dolgotrajnega, kroničnega stresa. Stres je stanje, ki potencialno ali dejansko ogroža celovitost ali življenje organizma, povzročajo pa ga dejavniki, ki jih imenujemo stresorji. Bodite pozorni na znake izgorelosti. 

Prekomeren stres vodi v izgorelost, če le tega ne preprečimo pravočasno. Z izgorevanjem se sreča skoraj četrtina vseh ljudi, izgorelost, ki je končni psihofizični zlom, pa doživi 8-10% ljudi. Bodimo pozorni na znake izgorelosti, ki nam kažejo na ponavljajoč prekomeren stres v telesu. Najpogostejši so motnje spanja, izguba energije, povečan deloholizem, tesnoba, čustvena nihanja in odmik od ljudi, jeza in razočaranje ter upad odpornosti. Še pred temi znaki izgorelosti, ki jih opazimo mi, pa se na stres odzove naše telo.

Tri stopnje telesnega odziva na stres

V času stresa v telesu poteka obrambni odziv, ki poteka v treh stopnjah. Najprej pride do simpatiko-adrenalinskega odziva, kjer procesivni stresorji spodbudijo centre vegetativnega sistema v hipotalamusu, ti pa vzburijo simpatično živčevje. Iz nadledvičnice se začne izločati hormon adrenalin, ki je eden izmed spodbujevalcev kortizolskega odziva, prav tako pa spodbudi tudi citokinski odziv.1

Vloga kortizola v krvi

Povečano izločanje kortizola in drugih glukokortikoidov iz skorje nadledvičnice, je značilna sestavina obrambnega odziva na stres. Aktivira se hipotalamo-hipofizo-supraralna os (HPA axis), ki jo nadzoruje paraventrikularno jedro hipotalamusa. Iz jedra se izloča nevropeptid kortikoliberin (CRH), ki se prenese do adenohipofize, kjer spodbudi izločanje kortikotropina (ACTH). Ta pa nato spodbudi izločanje kortizola iz skorje nadledvičnice. HPA os se pri stresu aktivira po več poteh: po nevrogeni poti (aktivacija jedra hipotalamusa po posredni poti prek čutil), prek adrenalina (spodbuja izločanje ACTH iz hipofize) in prek citokinov (nastajajo v osrednjem živčevju in spodbujajo izločanje CRH).

V primeru kroničnega in pretiranega stresa se v telesu sprožijo obrambni mehanizmi, ki vodijo do izgorelosti. Zato bodite pozorni na znake izgorelosti in ukrepajte pravočasno.

 

Kortizol neposredno in posredno zavira paraventrikularno jedro hipotalamusa in posledično hipofizo, ter tako omejuje aktivnost osi (negativna povratna zveza). S tem se omogoča spreminjanje občutljivosti HPA osi in posledično moči in trajanja kortizolskega odziva. Kronični psihični stres povzroči spremembe (spremenjeno izražanje glukokortikoidih receptorjev) v možganih, ki zavirajo aktivnost paraventrikularnega jedra (prefrotalni korteks, hipokampus). V primeru kroničnega in pretiranega stresa ter stresnega odziva pride do pretirane aktivacije HPA osi, s posledično prevelikimi koncentracijami kortizola v krvi (slabo odzivna negativna povratna zanka).

Večja koncentracija citokinov več bolezenskih stanj

V takem primeru je povečana tudi koncentracija vnetnih citokinov, ki nastajajo v citokinskem odzivu (citokini so beljakovine, ki uravnavajo rast, razvoj in aktivacijo celic imunskega sistema, sodelujejo pri vnetju in vplivajo na presnovo in aktivnost različnih drugih vrst celic). Kronični in pretirani stresni odziv sta povezana s hiperkortizolizmom, hiperaktivacijo simpatikusa in povečanim izločanjem pro-vnetnih citokinov, kar vodi v mnoga bolezenska stanja (duševne, metabolične in kardiovaskularne bolezni).1

Resveratrol kaže velik potencial pri preprečevanju kroničnega stresa in izgorelosti

Vloga resveratrola

Raziskav o delovanju resveratrola pri stresu skorajda ni, vendar pa lahko povzamemo raziskave, ki so jih izvedli na podganah in miših. Raziskave kažejo, da pri modelih kroničnega stresa pri podganah trans-resveratrol vpliva podobno kot znana zdravila proti depresiji. V času stanja depresije vlada v možganih neravnovesje oziroma pomanjkanje monoaminskih nevrotransmitorjev. Raziskave povezujejo delovanje monoaminov (serotonin, noradrenalin in dopamin) in encima monoamin oksidaze (MAO) v času delovanja stresorja in potencialno inhibicijo encima MAO z resveratrolom, na podlagi česar je moč nadzorovati in regulirati koncentracije monoaminov in s tem aktivnosti MAO encima.2, 3

Podobno raziskave predlagajo, da bi lahko z resveratrolom pozitivno nadzorovali aktivnost HPA osi, s čimer lahko vplivamo na odziv organizma na stres, čeprav za to ni točno določenega mehanizma.4, 5

Eden glavnih inhibitorjev aktivnosti HPA osi je hipokampus, ki nadzira negativno povratno zanko osi.6 Povezave resveratrola s hipokampusom so raziskane predvsem na podganah, prav tako pa kažejo na to, da bi lahko resveratrol potencialno uporabljali kot zdravilno učinkovino, s čimer bi lahko nadzorovali pravilno delovanje hipokampusa in s tem HPA osi. 7, 8

Več o vzrokih za stres in potencialu resveratrola si lahko ogledate v posnetku nastopa prof. dr. Urbana Brena v oddaji Dobro jutro na Televiziji Slovenija. O ostalih učinkih resveratrola pa si preberete v članku Najmočnejši antioksidat ali Resveratrol: Ključna dejstva.

Strokovni viri
  1. Pirkmajer S. ured. Temelji patološke fiziologije, 4. popr. Izd., Inštitut za patološko fiziologijo MF UL 2019, 49-53, ISBN 978-961-94794-3-8.
  2. Yu Y. et al. Antidepressant-like effect of trans-resveratrol in chronic stress model: Behavioral and neurochemical evidences, Journal of Psychiatric Research 47(3), 2013, 315-322. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.jpsychires.2012.10.018
  3. Xu Y. et al. Antidepressant-like effect of trans-resveratrol: Involvement of serotonin and noradrenaline system, European Neuropsychopharmacology 20(6), 2010, 405-413. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.euroneuro.2010.02.013
  4. Ge J-F. et al. Antidepressant-like effect of resveratrol: Involvement of antioxidant effect and peripheral regulation on HPA axis, Pharmacology Biochemistry and Behavior 114-115, 2013, 64-69. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.pbb.2013.10.028
  5. Pang C. et al. The effect of trans-resveratrol on post-stroke depression via regulation of hypothalamus–pituitary–adrenal axis, Neuropharmacology 97, 2015, 447-456. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.neuropharm.2015.04.017
  6. Fries E. et al. The cortisol awakening response (CAR): Facts and future directions, International Journal of Psychophysiology 72(1), 2009, 67-73. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.ijpsycho.2008.03.014
  7. Madhyastha S. et al. Resveratrol improves postnatal hippocampal neurogenesis and brain derived neurotrophic factor in prenatally stressed rats, International Journal of Developmental Neuroscience 31(7), 2013, 580-585. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.ijdevneu.2013.06.010
  8. Singleton R. H. et al. Resveratrol Attenuates Behavioral Impairments and Reduces Cortical and Hippocampal Loss in a Rat Controlled Cortical Impact Model of Traumatic Brain Injury, Journal of Neurotrauma 27(6), 2010. Dostopno na: https://doi.org/10.1089/neu.2010.1291
  9. Gao Z-B. et al. Inhibition of excitatory synaptic transmission by trans-resveratrol in rat hippocampus, Brain Research 1111(1), 2006, 41-47. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.brainres.2006.06.096
Deli naprej:FacebookEmail